Občina Tabor

PD Tabor se je pridružilo vseslovenski akciji Planinske zveze »Prekolesarimo STKP v enem dnevu«. STKP je kratica za Slovensko turno kolesarsko pot.

Turno kolesarstvo postaja vse bolj priljubljena dejavnost članov Planinske zveze Slovenije (PZS). Kot dodatno spodbudo za njegov razvoj je Komisija za turno kolesarstvo PZS pripravila krožno kolesarsko pot, ki obide vse pomembnejše slovenske gorske skupine, meri okoli 1800 kilometrov in v vzponu premaga 50.000 metrov višinske razlike. Slovenska turnokolesarska pot (STKP) je izrazit primer prispevka k trajnostni mobilnosti in eden izmed večjih projektov na področju kolesarjenja in planinskih poti na Slovenskem, ki zahteva tesno sodelovanje z lokalnimi planinskimi društvi, lokalnimi skupnostmi ter ostalimi organizacijami na področju planinstva, turizma in gostinstva.

Osnovna trasa poti tehnično ni posebej zahtevna, kajti želijo pritegniti širok krog turnih kolesarjev. Mestoma je naporna, ponekod je potrebno kolo tudi potiskati, vendar nikjer nositi. Pot vodi po neprometnih stranskih cestah, gozdnih cestah in vlakah ter poljskih poteh. V priporočeni smeri je za dobro pripravljene kolesarje vozna skoraj v celoti. Osnovni trasi bodo postopoma dodajali kratke zahtevnejše variante, namenjene predvsem spustom. Pot je speljana tako, da pogosto vodi mimo železniških postaj, s čimer želijo spodbuditi obiskovalce, da se do izhodišč večdnevnih etap pripeljejo in tudi vrnejo z vlakom.

Kolesarji na poti spoznajo pestrost slovenske vzpete pokrajine in številne pomembne točke planinske, narodopisne in tehnične zgodovine (Slovenski planinski muzej, Kugyjev spomenik, Alpski botanični vrt Juliana, Informacijsko središče TNP Dom Trenta, rudnik Idrija, turistični rudnik in muzej Mežica, spomenik štirim srčnim možem v Bohinju, Pocarjeva domačija itd.). Pot poteka mimo 109 kontrolnih točk, kolesarji z odtisom žigov v Dnevnik STKP dokažejo obisk.

Med kontrolnimi točkami je tudi okoli 50 planinskih koč v večinoma manj obiskanih predelih gora, zato je pričakovati pomemben prispevek poti tudi k finančnemu rezultatu koč. Vsekakor je priložnost za Zajčevo kočo. Pot nudi priložnost tudi številnim manjšim turističnim ponudnikom v nekaterih odmaknjenih, pa zato nič manj zanimivih predelih Slovenije.

Pri načrtovanju poti so upoštevane omejitve obstoječe zakonodaje, zato ne pričakujemo večjih zapletov na terenu. Za nekatere odseke je bilo treba pridobiti soglasje o dvonamenski rabi planinskih poti oz. dovoljenje za kolesarjenje na drugih poteh, celoten potek trase je usklajen s strokovnimi službami.

Pot je razdeljena na 41. etap. Za vse so dostopni opisi in GPX datoteke, ki omogočajo kolesarjem orientacijo po etapah. Na voljo so od odprtja STKP – dneva slovenskih planinskih doživetij 18. junija 2016 – v spletnem vodniku na strežniku PZS (stkp.pzs.si). Orientacijsko zahtevnejši odseki so že markirani s kolesarskimi oz. dvonamenskimi markacijami. Pri Planinski založbi je izšel tudi Dnevnik poti za odtis žigov na kontrolnih točkah.

 Vsebinski razlogi obiskovalcev za obisk STKP:

• doživeti raznovrstnost slovenske gorske pokrajine s kolesom,
• kolesariti po odmaknjenih stranskih cestah, poljskih poteh in gozdnih vlakah z malo prometa,
• zadovoljstvo ob opravljeni zahtevni poti.

Kot je napovedano v naslovu, je letos, 12. septembra 2020, potekala že druga izvedba Prekolesarimo STKP v enem dnevu. Tudi letos smo v PD Tabor prevzeli vodenje etape od Trojan do Mrzlice. Prvotno je bilo kolesarjenje predvideno za junij, a je COVID-19 prekrižal načrte. Tako smo akcijo izvedli v septembru. V odličnih vremenskih razmerah se nas je na turo podalo devet. Začetek je bil pri hotelu na Trojanah. Pot nas je vodila na Prvine in naprej na Čemšeniško planino. Po kratkem premoru in okrepčilu smo se spustili na Presedle, kjer se nam je odprl eden najlepših razgledov na Savinjsko dolino. Nadaljevali smo pot proti Krvavici. Ker smo imeli kar nekaj udeležencev iz drugih krajev, sem jim po poti odkrival lepote naše narave ter zgodbe in legende, ki so nastale tu. Od krvavice smo nadaljevali naprej proti Vrhem in Planini. Prvo leto smo se oglasili tudi na Zajčevi koči, ki pa smo jo tokrat morali zaradi časovne omejitve izpustiti. Žal je dom na Planini zaprt in klavrno propada. Tudi narava okoli doma in na pobočjih Javorja je uničena zaradi brezvestne vožnje s kros motorji.

Sledil je divji spust mimo koče pod Javorjem in še zadnji, kraljevski, vzpon na Mrzlico. Vsi smo ga dosegli v času zmagovalca in slekli prepotene majice. Po okrepčilu pa smo se spustili nazaj do gostilne Jager in naprej do Turistične kmetije Weiss. Tu smo turo tudi zaključili.

Po pogovoru z udeleženci smo prišli do ugotovitve, da so naši hribi idealni za turno kolesarjenje. Žal ali pa k sreči, pa so še relativno nepoznani. Vsekakor smo preživeli čudovito soboto.

Vodnik TKV I. Uroš Zorenč, PD Tabor