JUTRO V TABORU
CERKEV SV. JURIJA
TABOR S PTIČJE PERSPEKTIVE - P. STROUHAL
VZPETINE NAD TABOROM - U. LEDINEK
SONCE ZLATI SPODNJO KAPLO
POGLED IZ OJSTRIŠKE VASI
STRAŽARJI KRVAVICE IN ČEMŠENIŠKE PLANINE
TRAVNIKI OJSTRIŠKE VASI
OBČINA TABOR
.. prav lepa je šentjurska fara, še lepši je šentjurski zvon ..
  • Lokalne skupnosti
13. december 2014
Saša Zidanšek Obreza
VELIKA UHARICA V TABORU

Slovenija je dežela, ki je poleg posebnosti svojih prebivalcev znana tudi po lepotah narave ter pestrosti rastlinskega in živalskega sveta. Na površju naše dežele se prepletajo vplivi alpskega, mediteranskega, dinarskega ter panonskega sveta, ki s svojimi značilnostmi ter prostranimi gozdovi omogočajo življenje številnim rastlinam in živalim, ki so marsikje po Evropi že izginile ali pa so na rdečih seznamih ogroženih živalskih vrst. Tudi okolica Tabora s svojim gozdnatim zaledjem ter strmimi in mestoma prepadnimi stenami Zasavskega hribovja nudi dom živalim, ki so zaradi svojega načina življenja še posebej skrivnostne in s katerimi se le redko ali skoraj nikoli ne srečamo.

V mesecu novembru je bila v Ojstriški vasi v bližini elektrovoda najdena sova, ki je svoje življenje nesrečno končala ob stiku z električnimi žicami. Član Lovske družine Tabor Anton Gržina, ki je bil obveščen o najdbi, je ugotovil, da ne gre za katero koli vrsto sove, temveč za samčka velike uharice (bubo bubo). Velika uharica je največja vrsta sove na svetu. Samice, ki so nekoliko večje od samcev, lahko preko kril merijo tudi do 2 m. Svoje gnezdišče si velika uharica običajno izbere v skalni steni, iz katerega preletava in lovi na več kot 10 km² velikem teritoriju. Kljub svoji velikosti se velika uharica ogiba stika z ljudmi ter je izredno občutljiva na motnje, še posebej če se te dogajajo v bližini gnezdišča. Znani so primeri, ko je zaradi nemira v bližini gnezdišča sova v času valjenja gnezdo zapustila in se ni več vrnila. Velika uharica lovi svoj plen od mraka v zgodnjo noč. Običajno pleni manjše ptice, glavni vir hrane pa so manjši sesalci, od miši do zajcev. V naravi lahko velika uharica dočaka starost preko 20 let, v ujetništvu pa veliko dlje.

Nesrečnega samčka velike uharice je vodja odseka za prostoživeče živali in lovstvo celjske enote Zavoda za gozdove ter član LD Tabor Peter Terglav predal predstavniku prirodoslovnega muzeja.

Da živimo v zdravem ter ohranjenem okolju se kaže tudi v tem, da v njem živijo živali, ki so glede svojega življenjskega prostora še posebej zahtevne. Ko boste naslednjič zrli v jasno nočno nebo ter opazovali migetajoče zvezde ter kraterje na luni, se lahko zgodi, da boste za hip uzrli veliko temno silhueto, ki bo neslišno drsela skozi hladen zimski zrak. Otroci bi mogoče pomislili, da gre za junaka iz znanstvenofantastičnih filmov, a je bolj verjetno, da ste imeli priložnost videti eno od največjih letečih ptic na svetu.

 

Janez Černec, LD Tabor