JUTRO V TABORU
CERKEV SV. JURIJA
TABOR S PTIČJE PERSPEKTIVE - P. STROUHAL
VZPETINE NAD TABOROM - U. LEDINEK
SONCE ZLATI SPODNJO KAPLO
POGLED IZ OJSTRIŠKE VASI
STRAŽARJI KRVAVICE IN ČEMŠENIŠKE PLANINE
TRAVNIKI OJSTRIŠKE VASI
OBČINA TABOR
.. prav lepa je šentjurska fara, še lepši je šentjurski zvon ..

O občini Tabor

Na kratko o občini Tabor

Občina Tabor leži na južnem obrobju spodnje Savinjske doline in meji na občine Vransko, Braslovče, Prebold, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Prebivalci občine se preživljajo s kmetijstvom in z delom v bližnjih krajih, vedno pomembnejše pa je v kraju tudi podjetništvo. Občina se deli na dva značilna dela. Ravninski del obsega naselja Kapla, Ojstriška vas, Pondor in Tabor. Tu najdemo bolj strnjena naselja in prvovrstno kmetijsko zemljo, v predlogu naših prostorskih planov je na tem mestu predvidena tudi gradnja manjše obrtne cone. Hriboviti del občine pa sestavljajo naselja Črni vrh, Miklavž pri Taboru in Loke. Gre večinoma za razložena naselja, veliko pa je tudi samotnih kmetij. Hriboviti del občine je naravno izjemno pester, s travnikov in jas pa se odpirajo čudoviti razgledi proti Savinjski dolini in naprej proti Kamniškim Alpam. Področje postaja vedno bolj zanimivo za izgradnjo vikendov, turistično pa še ni dovolj izkoriščeno.

 

ČRNI VRH

Črni Vrh je ime verjetno dobil zaradi temnih smrekovih gozdov, ki so nekdaj prekrivali pobočja Velike planine, Kozice in Brd, ki se dvigajo nad zaselki Dol, Lepa trata, Podlog in Presedlje. Zaselki in samotne kmetije sestavljajo razloženo naselje Črni Vrh, ki leži na pobočjih hribov jugozahodno od Tabora v višinah med 320 in 720 metri. Nad Črnim Vrhom in Presedljami se dviga Kozica, iznad Dola pa Brda (530 m). Pod njima izvirata manjša potoka Ojstrica in Kučnica. V pisnih virih je naselje prvič omenjeno ze leta 1380. Danes so med gozdovi razgaljeni travniki in pašniki, ki s svojo sončno lego nudijo obilno pašo. Kmetje se v Črnem Vrhu ukvarjajo pretežno z živinorejo, za preživetje pa so pomembni tudi bogati gozdovi. V zadnjih letih se vse več kmetij odloča za ekolosko pridelavo hrane. Prva kmetija v Občini Tabor, ki si je pridobila taksen status, pa je bila kmetija Hribernik iz Črnega Vrha. Hribovita območja nad Taborom so za ekološko pridelavo se posebej primerna, saj so se tu zaradi manj ugodnih pogojev ohranili tradicionalni načini pridelave hrane, ki jih se ni izpodrinila industrijska pridelava s preštevilnimi kemijskimi pripravki. Pod hribi Črnega Vrha izvirata potoka Ojstrica in Kučnica, s pobočij pa se odpirajo prekrasni razgledi na spodnjo Savinjsko dolino, Dobrovlje in naprej, vse do Kamniško - Savinjskih Alp.

 

KAPLA

Ob magistralni cesti Celje - Ljubljana leži razloženo naselje Kapla. H Kapli spadajo zaselki Drago-polje, Gorjakovo in Ubožno, ki ležijo na ravnini ob magistralni cesti in na terasi nad potokom Bolska. V naselju naj bi nekoč stala gotska kapela, ime pa je Kapla domnevno dobila ravno po tej kapeli. Naselje je v pisnih virih prvič omenjeno leta 1412, takrat je bila v naselju zgrajena tudi cerkev svete Radegunde. Kapla leži sredi rodovitnih polj spodnje Savinjske doline, prebivalci pa se večinoma ukvarjajo s kmetijstvom. V zadnjem času se v Kapli razvija tudi obrt. Temelj kmetijstva v ravninskem delu Občine Tabor je nekoč predstavljala pridelava hmelja, ki pa v zadnjih letih ne prinaša več taksnih dobičkov kot nekoč. Se vedno pa so v Kapli ohranjena mogočna kmečka poslopja, ki pričajo o moči in bogatstvu nekdanjih velikih posestnikov. Posebno zanimiva sta kmetski dvorec pri Bobnarjevih, ki je ohranjen se iz Napoleonovih časov in ga krasi ohranjena freska z lovskim motivom ter kozolec na posestvu Kokoletovih v Kapli, ki ima kar 14 zidanih stebrov - "stantov", kar priča o nakdanji ekonomski moči posestva. Kozolec napravi vtis tudi z izrednimi dimenzijami, saj je dolg kar 50 metrov, širok 10 in visok 13 metrov.

 

LOKE
   
Južno od Tabora stoji razloženo hribovsko naselje Loke, ki ga obdajajo hribi Brložen, Krvavica, Velika planina in Štrukljev grič. Jedro naselja leži ob sotočju potokov Ojstrica in Konjščica, ob obeh potokih pa se razprostirajo travniki - loke , po katerih je kraj verjetno dobil ime. V zgodovinskih listinah je kraj omenjen že leta 1365. K naselju spadajo tudi zaselki Nogradi, Vrhe in Ojstrica ter nekaj samotnih kmetij. Loke ležijo v slikoviti kotlini ob potoku Konjščica, ravnice ob potoku pa prekrivajo skrbno obdelana polja in travniki. Na južnih pobočjih nad naseljem so nekoč uspevali vinogradi, po katerih je dobil ime zaselek Nogradi. V bližini Lok se dviga hrib z imenom Stari grad oziroma Ojstrica. Ime spominja na nekdanji srednjeveški grad Ojstrica, ki je nekoč stal na vrhu hriba. Danes je od gradu ostalo bore malo, le nekaj skromnih ostankov zidovja, zato pa med ljudmi še danes živijo legende, povezane z gradom. Grad je bil v lasti celjskih grofov, v grajskem stolpu pa je bila zaprta Veronika Deseniška. 1456 so grad Ojstrica od celjskih grofov nasledili Habsburžani, nato pa se je na gradu do leta 1565 zamenjalo več upravnikov in lastnikov. Takrat preide grad v lastnino rodbine Schrottenbachov. Ti so pod starim gradom postavili novo domovanje, dvorec (graščino) Ojstrica, ki so jo imenovali tudi Spodnja Ojstrica. Za gradnjo so verjetno uporabljali tudi material, ki so ga dobili z rušenjem starega gradu. Graščino Ojstrica so porušili v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Nad Lokami se dviga tudi markantni vrh Krvavice. Krvavica je čok triasnega apnenca, ki se dviga iznad okoliških manj odpornih kamnin, posebej pa je znana po svoji strmi zahodni steni, ki je obarvana v značilno rdečo barvo, ki je prav tako kot grad Ojstrica navdihnila številne legende. V pobočjih Krvavice se skriva tudi čisto prava kraška jama.

 

MIKLAVŽ PRI TABORU
   
Miklavž pri Taboru je naselje samotnih kmetij in razloženih zaselkov na severnem delu posavskega hribovja nad Taborom. Sestavljajo ga zaselki Klovn, Zaglink, Zarzise, Konjšca, Reber in Šmiklavž. Kmetije so raztresene po sončnih pobočjih Štrukljevega griča in Škrabarjevega vrha s prekrasnim razgledom na Savinjsko dolino. Do marsikatere kmetije se danes vodi le ozka gozdna cesta. V Miklavžu je ohranjenih veliko starih kmečkih hiš, od katerih so nekatere pravi mali arhitekturni biseri. Žal pa prebivalstvo na kmetijah upada, namesto kmetij pa na sončnih pobočjih raste vedno več vikendov. Sončna pobočja in gosto prepletena mreža gorskih cest privabljajo vedno več pohodnikov in rekreativnih gorskih kolesarjev.V osrčju naselja na Tisovi gori stoji podružnična cerkvica sv. Miklavža. Cerkev je prvič omenjena leta 1480, stoji pa na točki z izjemnim razgledom na okoliške hribe in Savinjsko dolino. Cerkev je vsaj v ladji še srednjeveška, pravokotni prezbiterij pa je nastal v 16. stoletju. V 19. stoletju so cerkev temeljito prezidali. V cerkvici je zanimiva votivna slika, posvečena sv. Florijanu, iz leta 1699. Na podlagi podobe sklepamo, da je ogenj zajel prigrajski objekt pri graščini Ojstrica in da se s to sliko zahvaljujejo sv. Florijanu, ki je preprečil, da bi se ogenj razširil.

 

OJSTRIŠKA VAS

Ojstriška vas je gručasto ravninsko naselje, ki leži na levem bregu hudourniškega potoka Konjščica med naseljema Tabor in Kapla. Na desnem bregu hudournika stojijo le posamezne hiše, za katerimi se razprostira pretežno borov gozd, ki ponuja možnosti za čudovite sprehode. Kraj je prvič omenjen leta 1426, ime Ojstriška vas pa je najverjetneje povezano z gradom Ojstrica in desetino, ki so jo morali kmetje dajati takratni grajski gospodi. Tudi Ojstriška vas leži med rodovitnimi polji, ki so že od nekdaj predstavljala zdravo osnovo vaške ekonomije. Danes se prebivalci preživljajo s kmetijstvom vedno več pa jih je zaposlenih v industriji in drugih dejavnostih. Naselje je v zadnjem desetletju z izgradnjo in obnovo stanovanjskih hiš zelo spremenilo svojo zunanjo podobo, saj ima prometno dokaj ugodno lego blizu Tabora - centra občine, hkrati pa leži blizu magistralne ceste Celje - Ljubljana.

 

PONDOR
    
Pondor je naselje v ravninskem delu občine Tabor, ki je v urbarju prvič omenjeno že 21. julija 1358. Del naselja leži na terasi nad potokom Bolska, del pa ob magistralni cesti Celje - Ljubljana v "forstadtu". Pondor obsega se zaselke Blate, Pusa in Gmajna. Tudi Pondor ima kakor ostale vasi v Občini Tabor pestro zgodovino, z njegovim imenom pa je povezana zanimiva legenda. Ime naj bi naselje dobilo po dveh pandurjih - najemniških vojakih, ki sta pokopana za vasjo. Padla sta v bojih s kmeti med kmečkim uporom v sedemnajstem stoletju. V Pondorju so našli miljni kamen iz stare Avstrije, ki je ob glavni cesti proti Trstu označeval razdaljo 40 milj od Gradca, se posebej zanimivo pa je srednjeveško kužno znamenje, ki stoji med polji hmelja, zahodno ob naselju. Kužno znamenje stoji natanko na 15. poldnevniku, ki označuje srednjeevropski čas. 15. poldnevnik je za 15° odmaknjen od ničtega (0°) greenwiškega poldnevnika in označuje sredino prvega enournega časovnega pasu (od štiriindvajsetih). Verjetno nikoli ne bomo z gotovostjo vedeli, ali so graditelji kužnega znamenja takšen položaj izbrali namenoma ali pa stoji znamenje na tem mestu zgolj slučajno. Pondor tako kot Kapla leži sredi rodovitnih polj spodnje Savinjske doline, rodovitna zemlja pa je dobra osnova za razvito kmetijstvo, ki je nekoč dajalo kruh večini prebivalcev Pondorja. Danes vse več ljudi odhaja na delo v bližnja večja naselja, vedno pomembnejša pa postaja v Pondorju obrt.
 

TABOR
    
V zgodovinskih listinah je Tabor prvič omenjen že leta 1436. Je središčno naselje občine in farno središče župnije Sv. Jurij ob Taboru. Ima obliko razloženega naselja z gručastim jedrom in leži na terasi med potokoma Konjščica in Kučnica. Obsega tudi zaselka Hudimarje in Zore. Mimo Tabora je peljala že rimska cesta Emona - Celeja, vendar je kraj v pisnih virih omenjen šele v srednjem veku. Prvotno ime Tabora je bilo Sv. Jurij ob Taboru, ljudsko Šentjur, današnje ime pa je kraj dobil po tabornem obzidju okoli cerkve sv. Jurija, ki je bilo postavljeno ob koncu 15. stol. kot obramba pred Turki. Okrog cerkve sv. Jurija si je še danes mogoče ogledati ohranjeni del obzidja. Tabor leži na prehodu iz nižinskega v hriboviti del občine in je s svojo lego pod obronki hribov izhodišče za zanimive planinske in kolesarske izlete. Mnogo prebivalcev se še vedno preživlja s kmetijstvom, nekateri so zaposleni v bližnjih krajih, v zadnjem času pa postajata vedno pomembnejša obrt in podjetništvo.

 

Statistični podatki

Leto ustanovitve 1998
Površina 35 km2
Katastrske občine Ojstriška vas, Črni Vrh, Miklavž
Občinski praznik 24. april

ŠTEVILO PREBIVALCEV NA DAN 18.03.2019: 1758

Grb in zastava

Splošni opis zastave
Zastava Občine TABOR je modre in bele barve, z glavnim atributom iz občinskega grba, na njenem srednjem modrem kvadratnem delu.
Modro-bela zastava je krojena v razmerju višine "V" proti dolžini "L" ena proti dve celi in pet desetin, oziroma "V" : "L" = 1 : 2,5. Zastavina ruta je modra z dvema vertikalno postavljenima belima poljema, od katerih prvo belo polje pokriva drugo šestino zastavine rute, drugo belo polje pa pokriva peto šestino iste rute;sredino srednjega, kvadratnega polja krasi glavni atribut iz občinskega grba, rumeni zvon, nad katerim lebdi beli trak z Jurijevim križem po vsej njegovi širini.

Splošni opis grba
Na zelenem dnu modrega ščita stoji srebrni zid tabora s cinami, nad katerim lebdi zlati zvon, nadkrit s trakom, ki ponazarja simbol sv. Jurija.

Blazon
Grb občine Tabor je upodobljen na ščitu poznogotskega stila, sanitske oblike. Na zelenem dnu modrega ščita stoji iz klesancev zidan srebrni zid s sedmimi cinami na svojem zgornjem vencu; v modrini nad njim lebdi zlati, z ornamentalnima obročema okrašen zvon, nad katerim plava srebrni trak, s križem sv. Jurija po vsej širini; višina zvona dosega eno četrtino, višina traku pa eno trinajstino ščitove višine.

 

Vmesnik
Prilagodite vmesnik, da bo lažja uporaba za različne pogoje.
To upodablja dokument v visokokontrastnem načinu.
S tem se dokument prikaže kot bel na črnem
To lahko pomaga tistim, ki imajo težave pri obdelavi hitrih premikov zaslona.
To naloži pisavo, ki je lažja za branje za osebe z disleksijo.