Kjer osel leži, tam dlako pusti

Spoštovani, naj še enkrat in, upam, da zadnjič, razložim, kako in kam odlagamo smeti, ker trenutno anarhično stanje ne pelje nikamor.

V grobem imamo štiri vrste odlagališč, in sicer tri na ravni občine in eno medobčinsko. 

Prvo je zasebno odlagališče, torej domači zasebni smetnjaki, ki so rumeni, zeleni ter rjavi, in jasno je, kaj vanje odlagamo, torej odpadke ločujemo. Če slučajno pozabimo, na njih tudi piše in celo narisano je. Za pomoč pa nam je lahko tudi spletna stran podjetja Simbio. Po zakonu sta vsaj rumeni in zeleni obvezna. Plačnik te storitve je vsak posameznik sam in nihče drug ne sme teh smetnjakov uporabljati.

Druga vrsta odlagališč so zasebni skupinski smetnjaki oz. skupno odjemno mesto. Primer tega je več gospodinjstev iz nekega hribovitega predela, ki ima skupne velike smetnjake nekje v dolini. Vsi ti uporabniki storitev plačujejo, seveda si stroške delijo. Vse ostalo je enako kot pri prvi opciji, torej obvezno je ločevanje, prav tako pa nima nihče drug pravice odlagati odpadkov v te smetnjake.

Tretja možnost odlaganja smeti so ekološki otoki. To so posebna mesta, kamor odlagamo specializirane odpadke, za katere v domačih smetnjakih ni prostora, torej steklo, papir in ponekod tudi odsluženo elektroniko. Na dveh mestih je še poseben zabojnik za rabljena, a še uporabna oblačila, ki so namenjena nadaljnji uporabi oz. recikliranju. Te ekološke otoke lahko uporabljamo vsi, seveda z odlaganjem samo omenjenih stvari, plačnik pa je občina.

Četrti način pa je Zbirni center Simbio Čeplje, ob uvozu na avtocesto. Tukaj je veliko zbirališče odpadkov za vse kategorije smeti, prijazni uslužbenci pa nas usmerijo do pravega kontejnerja in celo pomagajo odpadke raztovoriti. Ta center se financira z delčkom vsote položnic Simbia, ki jih vsi plačujemo. Pravico uporabe ima vsak, ki je naročen na javni odvoz smeti.

Sedaj pa k težavi. Opisanega reda se marsikdo ne drži. Opažamo, da posamezniki odlagajo smeti v skupne zasebne zabojnike. To žal ne bo šlo. Ti ljudje so storitev odvoza plačali in samo oni jo imajo pravico tudi uporabljati. To je tako, kot če bi vaš sosed k vam na dvorišče nosil svoje smeti. Prepričan sem, da ga ne bi prav dolgo gledali.

Okoli ekoloških otokov pa se čez noč in tudi pri belem dnevu pojavljajo vreče z odpadki, ki tja ne sodijo, posebej hudo je pri Domu krajanov. V kontejnerjih za steklo in papir smo že našli škatle za pico s pico vred, pa embalažo novega pohištva in elektronike, v katerih je še stiroporna zaščita ekranov, pa cel pladenj najbrž prestarih krofov, čevlji ter tetrapaki, smrdljive pločevinke in kartonasti krožniki, ki so ostali po zaključenem pikniku! Neotesani odlagalci smeti računajo, da bo za njimi počistil naš režijski obrat. Res sta fanta to nekaj časa počela zavoljo izgleda okolice, sedaj pa je zadeva ušla čez mejo. Imata svoje delo ter obveznosti in nista dolžna čistiti za brezvestnimi packi in svinjarji, niti jim tega ne bom več dovolil. 

Kjer osel leži, tam dlako pusti. Tako se res v vsaki vreči smeti najde kakšna prazna pošiljka z naslovom lastnika in zato vemo, kdo je odgovoren. Včasih ponoči tudi vidimo kakšnega nepridiprava, kako se pritihotapi, misleč, da ga nihče ne opazuje. Imam že kar lepo zbirko imen in priimkov. Če se bo zadeva nadaljevala, bom primoran o tem obvestiti inšpekcijske službe, pa še prosil jih bom, naj pri pisanju kazni ne bodo milostljivi. Če se ne moremo lepo dogovoriti in vsak za sabo počistiti, bo pač red delal nekdo drug. 

Upam, da smo dogovorjeni in ne bo potrebe po skrajnih ukrepih.

Lep dan brez smeti vam želim.

Marko Semprimožnik, župan